Namen programa je uvajanje dijakov in dijakinj STPŠ Trbovlje v dodatne športne panoge, ki so nadgradnja šolske športne vzgoje, in skrb za telesno pripravljenost VSEH dijakov. Cilj je seveda izboljšati splošno telesno pripravljenost in povečati ozaveščanje dijakov in dijakov, kako pomembno je ukvarjanje s športom in rekreacijo.

Skupaj s starši na šoli opažamo, da se dijaki precej ukvarjajo z dejavnostmi, ki ne vzpodbujajo k telesni aktivnosti (npr. dolgotrajno sedenje za računalnikom), sami pa se tega zavedajo tudi dijaki. Dodatna skrb za več gibanja je torej zelo dobrodošla.

Hkrati pa naši športniki potrebujejo in želijo še dodatno svetovanje za njihove individualne potrebe.

Glavni cilj programa:

• seznanjanje  z osnovnimi metodami vadbe,
• individualna pomoč športnikom in ostalim vadečim,
• izboljšanje psihofizičnih sposobnosti,
• varovanje in krepitev zdravja, s spoznavanjem osnov prehranjevanja,
• uravnavanje telesne teže,
• boljše počutje,
• zmanjševanje možnosti poškodb,
• zavračanje nedovoljenih sredstev (dopinga) pri doseganju svojih najboljših rezultatov na športnem področju,
• fair play  (poštena igra), pošteno, plemenito, kulturno ravnanje v športu in vsakdanjem življenju,
• negativen odnos do kajenja in drog ter drugih škodljivih odvisnosti.

ZA KOGA:  za vse dijake in dijakinje STPŠ Trbovlje, ki imajo željo in potrebo po dodatnih športnih dejavnostih in želijo povečati svojo športno zmogljivost

KAKO:  s pomočjo športnih pedagogov STPŠ Trbovlje

KDAJ: 2x tedensko po urniku

KJE: kabinet učiteljev športne vzgoje v dvorani Polaj – svetovanje, razgovor izdelava individualnega načrta, spremljava

Dijaki vseh naših programov, ki se aktivno ukvarjajo s športom v okviru športnih klubov, lahko zaprosijo za dodelitev statusa športnika. Dijaki lahko zaprosijo tudi za status kulturnika, ki mu pripadajo podobne prilagoditve. 

Status športnika omogoča dijakom različne prilagoditve pri izpolnjevanju dolžnosti (področje ocenjevanja znanja, prisotnosti pri pouku, obveznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti; ob odsotnostih zaradi tekmovanja, priprav nanje, intenzivnih treningov). Prilagoditve so različne glede na potrebe posameznega športnika in jih v individualnem načrtu določimo skupaj z dijakom. Povsem prilagojena (individualna) je skrb za perspektivne športnike, ki bi bili odsotni več tednov ali mesecev. Ti bodo imeli tudi dodeljeno dodatno učno pomoč in posebne konzultacije. Drugim se prilagoditve določajo večinoma v okviru dveh stopenj, ki se razlikujeta po obsegu prilagoditev. Prehod med stopnjami oz. širitev obsega prilagoditev je mogoča tudi med letom na predlog dijaka (oz. staršev, kluba).

Tradicija skrbi za športnike je na STPŠ Trbovlje že dolga. Športniki – rokometaši, košarkarji, nogometaši, strelci, karateisti, plesalci, plavalci, smučarji… – s pomočjo prilagoditev in ob posebni skrbi razrednikov uspešno združujejo šolo in šport.

V letošnjem šolskem letu smo status dodelili 27 dijakom (in dijakinji). Vsako leto ima status 8 – 9 % dijakov in dijakinj. Status preneha s šolskim letom, predčasno lahko zaradi prenehanja aktivnega ukvarjanja s športom, ali če dijak ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti.

Letos se tradicionalni skrbi za šport pridružuje tudi Mentorstvo dijakom športnikom (posebno skrb za posameznega športnika prevzemajo učitelji – mentorji) in program Svetovanje na področju športa (za vse dijake).

Željni novega znanja smo se korajžno odpravili na usposabljanje. Dobili smo načrte, material in orodje ter začeli. Najprej smo imeli krajši sestanek, da smo si porazdelili delo, nato pa se je vsak lotil tistega za kar je zadolžen. Prakso opravljamo vsak dan med 13. in 17. uro. Zvečer pa svoje vtise zapisujemo v zvezke, ki nam jih je podarila gospa ravnateljica.

Vse najboljše za teee, vse najboljše za teee, vse najboljše dragi Neeejc, vse najboljše za teee! Naš dragi prijatelj in sošolec Nejc je dopolnil 18 let, zato smo mu pripravili presenečenje.

Zjutraj smo se odpravili po nakupih. Kupili smo mu sanjski traktor Massey Ferguson, ta je sicer še majhen, ampak bo čez 18 let tudi zrasel v velikega. Presenečenje je uspelo, saj je bil prepričan, da mu njegova razredničarka prof. Zdenka Beharić pošilja posebno nalogo, ki jo mora rešiti in poslati nazaj.

Teden je precej hitro minil, vikend bo pester, a vam še ne izdamo naših planov! Pošiljamo pa vam nekaj fotografij kako pridno sestavljamo naš prvi avto. Pošiljamo vam lepe pozdrave iz Schkeuditza.

Si želite prebrati še preostala naša javljanja? Kliknite na naslednjo povezavo.

Pripravili:

Vanja Prevolnik in dijaki

UVAJANJE MEDPREDMETNE KOMPETENCE UČENJE UČENJA V POUK

V letošnjem šolskem letu se je naša šola vključila v tri leta trajajoč projekt učenje učenja. V projekt so vključeni profesorji: Samo Kirn, Božana Kos, Mojca Baloh, Polona Strmec in Vesna Kralj. Namen projekta je v tem, da se spremeni učiteljeva vloga od »naučiti« do »organizirati učne situacije v katerih se učenci učijo«. Učitelj mora dijake naučiti KAJ morajo znati in KAKO se zahtevano znanje naučiti.

KAKO RAZVIJATI UČENJE UČENJA?

Prvi način je direktno poučevanje učnih strategij:

• učitelj kot model;
• dijaki izvajajo strategijo pod učiteljevim vodstvom;
• samostojna uporaba, analiza izkušenj, spremljanje napredka;
• razvoj osebnega stila učenja: dijakov izbor strategij, ki mu ustrezajo.

Drugi način je indirekten razvoj učenje učenja:

• naravna, vsakodnevna vpetost v pouk: ravnovesje KAJ in KAKO;
• napraviti proces učenja viden (pogovor o načinu učenja).

 V času posodabljanja in prenove gimnazij so se oblikovale ključne kompetence:

• sporazumevanje v maternem jeziku;
• sporazumevanje v tujih jezikih;
• matematična kompetenca v znanosti in tehnologiji;
• elektronska pismenost;
• učenje učenja;
• socialne in državljanske kompetence;
• samoiniciativnost in podjetnost;
• kulturna zavest in izražanje.

Elementi, ki opredeljujejo kompetenco učenje učenja:

–         potreba za organiziranje in usmerjanje lastnega učenja;

–         za učinkovito upravljanje s časom in informacijami pri učenju, tako individualno kot skupinsko;

–         zavedanje lastnih potreb in procesa učenja;

–         sposobnost premagovanja ovir za bolj uspešno učenje;

–         sposobnost pridobivanja, procesiranja in asimilacije novega znanja in spretnosti;

–         sposobnost iskanja in uporaba pomoči.

Procesi pri učenju:

• kognitivni;
• metakognitivni;
• motivacijski.

Kognitivne učne strategije:

• ponavljanja: mnemotehnike, podčrtovanja, izpisovanja,…
• elaboracijske: izdelava zapiskov, povzemanje, postavljanje vprašanj, parafraziranje,…
• organizacijske: iskanje bistva, pojmovne mreže, grafični organizatorji, struktura besedila.

Naloge tima, ki se je aktivno vključil v izobraževanje so v tem, da pridobi čim več učiteljev, ki bodo pri pouku vključili v proces učenja nove učne strategije, dijake naučili aktivnega učenja in jih seznanili z različnimi strategijami učenja.

Glavna značilnost socialnega kapitala so pozitivni odnosi. Pomembni sta tako količina kot tudi kakovost socialnih stikov, ki jih vzpostavlja posameznik v okolju, v katerem živi in dela, se pravi, v družini, v šoli, med vrstniki in v širši skupnosti.

Socialni kapital označujejo:

• skupna pravila in vrednote,
• dobro razvite socialne mreže,
• visoka raven zaupanja,
• visoka državljanska zavzetost,
• simboli in obredi,
• soodvisnost in vzajemnost,
• prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti.

(Putnam 2000 v West-Burnham idr. 2007, 32).

Višji je otrokov socialni kapital, bolj se čuti povezanega s skupnostjo, večji je njegov občutek blagostanja in večja je verjetnost, da bo v šoli uspešen ter bo v njej vztrajal.

Kulturni kapital vključuje demografske značilnosti in zdravje posameznika: vrednote, tradicijo, vzgojo in omiko, jezik, znanje, veščine, poznavanje pravil in motivacijo pa tudi posedovanje knjig, slik ali oblačil. Najpogosteje ga merijo s stopnjo izobrazbe. Bourdieu (1997 v Fulcher in Scott 2011, 314) z opredelitvijo kulturnega kapitala opozarja na pomembno korelacijo med posameznikovim družbenim razredom, kulturo in izobraževanjem.

Razlogi za spodbujanje socialnega in kulturnega kapitala

Na učenčeve dosežke, razvoj in uspeh vplivajo:

• socialni dejavniki, ki vključujejo starševstvo in družinsko življenje, kakovost življenja v skupnosti, vpliv družbenega razreda ter relativno raven bogastva in revščine;
• osebni dejavniki, kot so spol, prikrajšanost in narodna pripadnost, pripravljenost za učenje, motivacija, nadarjenost in ambicije ter
• šola.

Vpliv šole je le okoli 20 oziroma 30 odstoten (Mulford in Silins 2002; Moreno, Mulford in Hargreaves v West-Burnham 2011, 4). Šola in vrtec morata zato okrepiti dejavnosti, ki zvišujejo socialni in kulturni kapital okolja in tako vplivati na izobraževalni uspeh otrok in njihove življenjske priložnosti.

Tudi raziskave v Sloveniji so pokazale, da učenčeve izobraževalne možnosti in njegove učne dosežke določata njegovo družinsko in družbeno okolje, še posebej močan vpliv imata na socialno-ekonomski status družine bruto plača in izobrazba staršev. To pomeni, da dosegajo otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev v šoli boljše rezultate in se šolajo dlje. Pokazale so se pomembne razlike po regijah, kar pomeni, da šole ne uspejo izenačiti možnosti otrok iz okolij z različnim ekonomskim in družbenim razvojem (Žakelj in Cankar 2009).

Našo mrežo sestavljamo:

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik ter Srednja šola Zagorje.

Program naše mreže smo poimenovali “Rudarji iz rovov v srca” in je zastavljen precej široko, a hkrati izvedljiv in učinkovit. Partnerji mreže bodo prvič v zgodovini regije združili pretežni del srednješolske in znaten del osnovnošolske mladine v skupnem projektu in hkrati vključili tudi okolje. Šlo bo za hkratno izvajanje skupnih in deloma različnih dejavnosti na sorazmerno širokem področju (natančen program je domena vsake šole in se bo zlasti na pobudo zunanjih deležnikov lahko deloma dopolnjeval tudi med letom).

Kot je razvidno iz udeležencev naše mreže, smo se odločili, da povežemo vse tri zasavske občine: Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik in izvajamo dejavnosti v okviru šol ter na lokalni ravni v vseh treh občinah. Razlog za takšno odločitev leži v tem, da je izbrana tema –  RUDARSTVO –  tista skupna nit, ki povezuje vse tri občine že od samih začetkov rudarstva. Trenutno je rudnik Trbovlje – Hrastnik  v zapiranju, zagorski je že leta  zaprt in rudarska dejavnost s pripadajočimi podpornimi dejavnostmi, ki je vodila in usmerjala ter dala pečat našim trem dolinam, se dokončno poslavlja. Konec dejavnosti prinaša mnoge negativne posledice – povečuje se socialna negotovost ljudi, varnosti, ki so jo  več kot 100 let nudili rudnik in z njim povezana industrija, ni več. Čeprav so leta rudarjenja  na krajini pustila tudi rane, je naš namen  pogledati na rudarstvo s pozitivnega zornega kota, kot del naše tradicije, naše kulture in del nas. Tako bomo lahko vplivali na dvig samozavesti in samopodobe prebivalcev, ki sta nujni za povečanje podjetnosti in inovativnosti – na tak način lahko posredno vplivamo na preprečevanje apatije in pasivnosti, ki predstavljata oviro pri uspešnem premagovanju ovir razvoja naše deprimirane regije. 

Naše dejavnosti bodo:   

• Obujanje in raziskovanje ter ohranjanje spomina na zasavsko kulturno dediščino – rudarstvo
• Raziskovanje rudarjenja s čim več možnih vidikov (rudarski običaji in navade, kultura bivanja, preživljanje prostega časa, higiena, oblačila, vloga žensk v rudarski družini, tehnični pripomočki,…) s pomočjo različnih metod (ankete, intervjuji, neposredni pogovori in prenašanje izročila na mlajše, mentorstvo dijakov osnovnošolcem pri raziskovanju tematike…)
• Premoščanje medgeneracijskih razlik s pomočjo druženja, pogovorov, intervjujev, predavanj, delavnic, obiskov,…
• Sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj le s pomočjo boljših povezav z lokalno skupnostjo ter delitvijo znanja, vedenja in vrednot  šole lahko ponovno zgradijo zmanjšan socialni kapital (Saunders, 2003)
• popis vsaj dela ustnega izročila s pomočjo terenskega dela in širitev tega bogastva s pomočjo različnih medijev
• s pomočjo raziskovanja pretekle dejavnosti dvigniti samopodobo prebivalcev vseh treh občin

 Skupne dejavnosti, ki bodo usmerjene v krepitev pozitivnih odnosov ter povezovanjem z lokalno skupnostjo:

• dijaki oz. učenci iščejo informacije neposredno pri »pričah« (starši, stari starši, posamezniki) in deležnikih, ki so se na tak ali drugačen način ukvarjajo z rudarjenjem ali spominom nanj
• sodelovanje in povezovanje na vseh ravneh (na šoli, med šolami, z deležniki iz lokalnih skupnosti,…) in na različne načine (socialna omrežja, uporaba IKT, prostovoljstvo, vključevanje v že obstoječe mreže,…)
• v okviru pouka in drugih dejavnosti bodo dijaki in učenci celo šolsko leto spoznavali, raziskovali in ohranjali spomin na našo kulturno dediščino. Temo bomo vključili v obravnavane vsebine večine predmetov in tudi strokovnih modulov, nastali bodo pisni, ilustrativni izdelki, modeli in makete, delavniške risbe ipd. Na sodelujočih štirih šolah bo torej tema RUDARSTVO predstavljala rdečo nit dogajanja. Učitelji bodo svoje učne cilje dosegali s pomočjo vsebin, ki so povezane z njo. 
• S skupno zaključno prireditvijo bomo povezali in predstavili vse tri občine in sodelujoče deležnike v projektu, posamezne dejavnosti, ki so potekale celo leto ter še dodatno spodbudili zanimanje širše javnosti za našo kulturno dediščino. Vse naše delovanje bo ves čas ustrezno medijsko podprto.
• Na posameznih šolah so konkretne dejavnosti načrtovane tako, da smo jih prilagodili starostni stopnji in vrstam programov (OŠ, SŠ, OŠ s prilagojenim programom, nadarjeni) 

Z zgoraj navedenimi vrstami dejavnostmi bomo uresničili namen projekta, ki je povečati zavedanje o svojih koreninah, dvigniti samopodobo dijakov in nenazadnje tudi prebivalcev naše regije, pomagati ohranjati kulturno in socialno dediščino ne samo v muzejih, ampak predvsem v živo – med dijaki in drugimi prebivalci.

Vključeni v projekt:

• učenci in dijaki vseh vključenih šol
• učitelji 
• starši
• dedki, babice, strici, tete, sosedje,…
• Muzej Trbovlje, Hrastnik, Zagorje
• Rudnik Trbovlje – Hrastnik  v zapiranju
• Mladinski center Trbovlje 
• Mladinski center Zagorje
• Turistično društvo Trbovlje
• Društvo ljubiteljev tehnike Trbovlje
• Regionalni center za razvoj
• Relik – revirsko likovno društvo
• Dom starejših občanov Hrastnik
• Dom starejših občanov Franca Salamona Trbovlje
• Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
• Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
• Mladinski center Hrastnik