Glavna značilnost socialnega kapitala so pozitivni odnosi. Pomembni sta tako količina kot tudi kakovost socialnih stikov, ki jih vzpostavlja posameznik v okolju, v katerem živi in dela, se pravi, v družini, v šoli, med vrstniki in v širši skupnosti.

Socialni kapital označujejo:

• skupna pravila in vrednote,
• dobro razvite socialne mreže,
• visoka raven zaupanja,
• visoka državljanska zavzetost,
• simboli in obredi,
• soodvisnost in vzajemnost,
• prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti.

(Putnam 2000 v West-Burnham idr. 2007, 32).

Višji je otrokov socialni kapital, bolj se čuti povezanega s skupnostjo, večji je njegov občutek blagostanja in večja je verjetnost, da bo v šoli uspešen ter bo v njej vztrajal.

Kulturni kapital vključuje demografske značilnosti in zdravje posameznika: vrednote, tradicijo, vzgojo in omiko, jezik, znanje, veščine, poznavanje pravil in motivacijo pa tudi posedovanje knjig, slik ali oblačil. Najpogosteje ga merijo s stopnjo izobrazbe. Bourdieu (1997 v Fulcher in Scott 2011, 314) z opredelitvijo kulturnega kapitala opozarja na pomembno korelacijo med posameznikovim družbenim razredom, kulturo in izobraževanjem.

Razlogi za spodbujanje socialnega in kulturnega kapitala

Na učenčeve dosežke, razvoj in uspeh vplivajo:

• socialni dejavniki, ki vključujejo starševstvo in družinsko življenje, kakovost življenja v skupnosti, vpliv družbenega razreda ter relativno raven bogastva in revščine;
• osebni dejavniki, kot so spol, prikrajšanost in narodna pripadnost, pripravljenost za učenje, motivacija, nadarjenost in ambicije ter
• šola.

Vpliv šole je le okoli 20 oziroma 30 odstoten (Mulford in Silins 2002; Moreno, Mulford in Hargreaves v West-Burnham 2011, 4). Šola in vrtec morata zato okrepiti dejavnosti, ki zvišujejo socialni in kulturni kapital okolja in tako vplivati na izobraževalni uspeh otrok in njihove življenjske priložnosti.

Tudi raziskave v Sloveniji so pokazale, da učenčeve izobraževalne možnosti in njegove učne dosežke določata njegovo družinsko in družbeno okolje, še posebej močan vpliv imata na socialno-ekonomski status družine bruto plača in izobrazba staršev. To pomeni, da dosegajo otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev v šoli boljše rezultate in se šolajo dlje. Pokazale so se pomembne razlike po regijah, kar pomeni, da šole ne uspejo izenačiti možnosti otrok iz okolij z različnim ekonomskim in družbenim razvojem (Žakelj in Cankar 2009).

Našo mrežo sestavljamo:

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik ter Srednja šola Zagorje.

Program naše mreže smo poimenovali “Rudarji iz rovov v srca” in je zastavljen precej široko, a hkrati izvedljiv in učinkovit. Partnerji mreže bodo prvič v zgodovini regije združili pretežni del srednješolske in znaten del osnovnošolske mladine v skupnem projektu in hkrati vključili tudi okolje. Šlo bo za hkratno izvajanje skupnih in deloma različnih dejavnosti na sorazmerno širokem področju (natančen program je domena vsake šole in se bo zlasti na pobudo zunanjih deležnikov lahko deloma dopolnjeval tudi med letom).

Kot je razvidno iz udeležencev naše mreže, smo se odločili, da povežemo vse tri zasavske občine: Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik in izvajamo dejavnosti v okviru šol ter na lokalni ravni v vseh treh občinah. Razlog za takšno odločitev leži v tem, da je izbrana tema –  RUDARSTVO –  tista skupna nit, ki povezuje vse tri občine že od samih začetkov rudarstva. Trenutno je rudnik Trbovlje – Hrastnik  v zapiranju, zagorski je že leta  zaprt in rudarska dejavnost s pripadajočimi podpornimi dejavnostmi, ki je vodila in usmerjala ter dala pečat našim trem dolinam, se dokončno poslavlja. Konec dejavnosti prinaša mnoge negativne posledice – povečuje se socialna negotovost ljudi, varnosti, ki so jo  več kot 100 let nudili rudnik in z njim povezana industrija, ni več. Čeprav so leta rudarjenja  na krajini pustila tudi rane, je naš namen  pogledati na rudarstvo s pozitivnega zornega kota, kot del naše tradicije, naše kulture in del nas. Tako bomo lahko vplivali na dvig samozavesti in samopodobe prebivalcev, ki sta nujni za povečanje podjetnosti in inovativnosti – na tak način lahko posredno vplivamo na preprečevanje apatije in pasivnosti, ki predstavljata oviro pri uspešnem premagovanju ovir razvoja naše deprimirane regije. 

Naše dejavnosti bodo:   

• Obujanje in raziskovanje ter ohranjanje spomina na zasavsko kulturno dediščino – rudarstvo
• Raziskovanje rudarjenja s čim več možnih vidikov (rudarski običaji in navade, kultura bivanja, preživljanje prostega časa, higiena, oblačila, vloga žensk v rudarski družini, tehnični pripomočki,…) s pomočjo različnih metod (ankete, intervjuji, neposredni pogovori in prenašanje izročila na mlajše, mentorstvo dijakov osnovnošolcem pri raziskovanju tematike…)
• Premoščanje medgeneracijskih razlik s pomočjo druženja, pogovorov, intervjujev, predavanj, delavnic, obiskov,…
• Sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj le s pomočjo boljših povezav z lokalno skupnostjo ter delitvijo znanja, vedenja in vrednot  šole lahko ponovno zgradijo zmanjšan socialni kapital (Saunders, 2003)
• popis vsaj dela ustnega izročila s pomočjo terenskega dela in širitev tega bogastva s pomočjo različnih medijev
• s pomočjo raziskovanja pretekle dejavnosti dvigniti samopodobo prebivalcev vseh treh občin

 Skupne dejavnosti, ki bodo usmerjene v krepitev pozitivnih odnosov ter povezovanjem z lokalno skupnostjo:

• dijaki oz. učenci iščejo informacije neposredno pri »pričah« (starši, stari starši, posamezniki) in deležnikih, ki so se na tak ali drugačen način ukvarjajo z rudarjenjem ali spominom nanj
• sodelovanje in povezovanje na vseh ravneh (na šoli, med šolami, z deležniki iz lokalnih skupnosti,…) in na različne načine (socialna omrežja, uporaba IKT, prostovoljstvo, vključevanje v že obstoječe mreže,…)
• v okviru pouka in drugih dejavnosti bodo dijaki in učenci celo šolsko leto spoznavali, raziskovali in ohranjali spomin na našo kulturno dediščino. Temo bomo vključili v obravnavane vsebine večine predmetov in tudi strokovnih modulov, nastali bodo pisni, ilustrativni izdelki, modeli in makete, delavniške risbe ipd. Na sodelujočih štirih šolah bo torej tema RUDARSTVO predstavljala rdečo nit dogajanja. Učitelji bodo svoje učne cilje dosegali s pomočjo vsebin, ki so povezane z njo. 
• S skupno zaključno prireditvijo bomo povezali in predstavili vse tri občine in sodelujoče deležnike v projektu, posamezne dejavnosti, ki so potekale celo leto ter še dodatno spodbudili zanimanje širše javnosti za našo kulturno dediščino. Vse naše delovanje bo ves čas ustrezno medijsko podprto.
• Na posameznih šolah so konkretne dejavnosti načrtovane tako, da smo jih prilagodili starostni stopnji in vrstam programov (OŠ, SŠ, OŠ s prilagojenim programom, nadarjeni) 

Z zgoraj navedenimi vrstami dejavnostmi bomo uresničili namen projekta, ki je povečati zavedanje o svojih koreninah, dvigniti samopodobo dijakov in nenazadnje tudi prebivalcev naše regije, pomagati ohranjati kulturno in socialno dediščino ne samo v muzejih, ampak predvsem v živo – med dijaki in drugimi prebivalci.

Vključeni v projekt:

• učenci in dijaki vseh vključenih šol
• učitelji 
• starši
• dedki, babice, strici, tete, sosedje,…
• Muzej Trbovlje, Hrastnik, Zagorje
• Rudnik Trbovlje – Hrastnik  v zapiranju
• Mladinski center Trbovlje 
• Mladinski center Zagorje
• Turistično društvo Trbovlje
• Društvo ljubiteljev tehnike Trbovlje
• Regionalni center za razvoj
• Relik – revirsko likovno društvo
• Dom starejših občanov Hrastnik
• Dom starejših občanov Franca Salamona Trbovlje
• Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
• Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
• Mladinski center Hrastnik