Pisal se je osmi december, ko smo se dijaki tretjih letnikov tehniške šole Trbovlje zbrali na parkirišču poleg dvorane Polaj. Povezoval nas je en skupen cilj: razširiti svoja obzorja in se naužiti vrhunsko uprizorjene gledališke predstave z naslovom  Frankenstein ali sodobni Prometej v izvedbi gledališke skupine TNT TheatreBritain.

 Celotna predstava je bila, kot lahko sklepate sami, odigrana v angleščini. Režiser Paul Stebbings je navdih za to ‘resno’ gotsko komedijo našel v romanu Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelly. V tej igri je povezal resno znanstveno raziskovanje (oživljanje mrtvih), osamljenost človeka v njegovem trpljenju in nesprejetosti, zabavo in ljubezensko zgodbo, s katero se ni oddaljil od originala, a vendar jo je (po besedah naše profesorice) predstavil v postmodernističnem slogu. Na kratko: postmodernizem je literarna smer, za katero je značilno, da jezik konstruira resničnost. Štirje igralci, ki so igrali več vlog, so bili preprosto odlični in nas niso pustili ravnodušnih.  Posebej posrečeno so bili odigrani elementi med samo publiko in so resnično pritegnili pozornost nas vseh.

Morda lahko spregovorim še kakšno besedo o sami poti do te čudovite izkušnje. Pot nas je peljaja skozi mesto Trbovlje  do reke Save, ki smo ji sledili do sosednjega mesta, Hrastnika. Od Hrastnika smo privijugali mimo Dola pri Hrastniku, Marnega, Rimskih Toplic, Laškega in Celja do avtoceste in po njej vse do Maribora. Sprva smo imeli nekaj težav z iskanjem Narodnega doma, a vendar se nam je sreča dokaj kmalu nasmehnila. Bistveno je, da smo na predstavo prišli pravočasno.  Trajala je prijetnih devetdeset minut. Temu je sledil zbor pred Narodnim domom. Ostalo nam je dobre pol ure do ogleda Pokrajinskega muzeja Maribor. V tem prostem času smo se sprehodili po živahnih mariborskih ulicah, doživeli virtualno naročanje kave in si seveda vsi potešili lakoto.

Pokrajinski muzej Maribor nas je pričakal z nepozabno arheološko razstavo okrog tisoč izbranih predmetov iz obdobja od mlajše kamene dobe pa vse do zgodnjega srednjega veka.  Muzej stoji v prostorih mariborskega gradu, katerega korenine segajo do leta 1478. Leta 1933 ga je odkupila občina, pet let za tem pa se je vanj preselil Pokrajinski muzej Maribor. Skozenj nas je popeljal arheolog, ki ga je bilo prijetno poslušati. Res je, da ga je na trenutke zaneslo in se je  morda malo razgovoril, a je bilo vodstvo zanimivo in poučno.

Dejansko je razstava postavljena po zgodovinskih obdobjih. Ogled se začne v obdobju mlajše kamene dobe in nadaljuje proti srednjemu veku. Vsekakor moramo priznati, da se je na območju Maribora skozi vsa časovna obdobja veliko dogajalo. Dokazana je prisotnost mnogih ljudstev in plemen, ki so nam puščali sledi in spomine v orodjih, orožju, posodah, pripomočkih, nakitu in kasneje tudi v pisnih virih, slikah in freskah. Ogled je trajal dobro uro, ki je minila precej hitreje kot marsikatira šolska ura.

Po končanem ogledu smo poiskali naš »hud« avtobus in se po isti poti vrnili domov. Če je v znanju moč, smo jo v Mariboru zagotovo pridobili. Dan je čudovito obarval celoten teden, popestril monotono srednješolsko življenje in nam zapustil nepozabne spomine.

Miha Uranič, 3.AB

Foto: Roberto Kolobarič 3.C